Kaj se zgodi v vaših možganih, ko igrate namizni tenis?
Veliko več, kot se zdi.
Oči spremljajo žogico.
Možgani ocenjujejo njeno smer in hitrost.
Telo se premakne.
Roka prilagodi udarec.
V trenutku se odločite, kam boste igrali.
Ob tem pa že opazujete, kaj bo naredil nasprotnik.
En sam udarec je pravzaprav majhna vaja za možgane.
In prav zato je namizni tenis tako poseben šport.
Ni namenjen samo tistemu, ki želi biti hiter, močan ali tekmovalen. Namenjen je tudi tistemu, ki želi bolje koordinirati svoje telo, ohranjati miselno aktivnost, razvijati koncentracijo in se zabavati.
Zato v PING PONG PLACU radi rečemo:
Namizni tenis za vse generacije.
Možgani in telo morajo delati kot ekipa
Pri nekaterih športih lahko precej dobro predvidimo, kaj se bo zgodilo.
Pri namiznem tenisu pa ne.
Nasprotnik lahko spremeni smer.
Žogica ima drugačen spin.
Odskoči drugače, kot smo pričakovali.
Naša prvotna odločitev naenkrat ni več prava.
Možgani morajo zato ves čas opazovati, predvidevati, odločati in prilagajati gibanje.
Prav ta kombinacija je ena od posebnosti tako imenovanih odprtih športnih veščin – situacija se ves čas spreminja, igralec pa se mora nanjo odzivati.
Raziskave povezujejo igranje namiznega tenisa z izboljšavami na področjih, kot so koordinacija, reakcijski čas, vidno-zaznavne sposobnosti in izvršilne funkcije.
1. OČI IN ROKA SE UČITA SODELOVATI
»Poglej žogico!« je eden prvih nasvetov, ki ga dobi začetnik.
Toda spremljanje žogice je šele začetek.
Možgani morajo iz tega, kar vidijo, ustvariti pravo gibanje.
Kje bo žogica?
Kdaj jo bom udaril?
Kako moram postaviti lopar?
Kako daleč moram stopiti?
Zato namizni tenis zelo intenzivno povezuje vidno zaznavanje, prostorsko orientacijo, koordinacijo oko–roka in gibanje.
Pri otroku je to pomembno, ker se skozi igro uči svoje telo natančneje povezovati z informacijami iz okolja.
2. HITRA ŽOGICA = HITRO RAZMIŠLJANJE
Pri namiznem tenisu ni dovolj, da imaš hitro roko.
Najprej moraš hitro opaziti, kaj se dogaja.
Potem moraš hitro razumeti, kaj to pomeni.
In šele nato se lahko hitro odzoveš.
To je veliko bolj zanimivo kot preprost trening refleksov.
Otrok ali odrasli se ves čas uči:
zaznaj → razumi → odloči se → reagiraj.
3. KONCENTRACIJA BREZ »SEDENJA PRI MIRU«
Starši pogosto želijo, da bi njihov otrok znal dlje časa ostati osredotočen.
Pri namiznem tenisu koncentracije ne vadimo za mizo z delovnim listom.
Vadimo jo v gibanju.
Če za trenutek izgubimo pozornost, žogice ni več.
To pomeni, da mora igralec spremljati dogajanje, vzdrževati pozornost in se hitro preklapljati med različnimi informacijami.
To je eden od razlogov, zakaj lahko namizni tenis predstavlja zanimivo okolje za razvoj kognitivnih in motoričnih sposobnosti pri otrocih.
4. PRI VSAKI TOČKI MORAŠ NEKAJ REŠITI
Kam bom igral?
Na levo ali desno?
Kratko ali dolgo?
Močno ali z občutkom?
In kaj bo naredil nasprotnik?
Namizni tenis je zato tudi majhna strateška igra.
Igralec opazuje vzorce, predvideva in spreminja svojo odločitev glede na situacijo.
To vključuje sposobnosti, povezane z načrtovanjem, kognitivnim prilagajanjem, zaviranjem neustreznega odziva in reševanjem problemov – področji, ki jih povezujemo z izvršilnimi funkcijami.
5. IN JA – VELIKO SI MORAŠ ZAPOMNITI
Pri igri si zapomnimo:
kakšen servis smo izvedli, kaj je naredil nasprotnik, kateri udarec je deloval, kam je šla prejšnja žogica, kaj bomo poskusili naslednjič …
To je delovni spomin v praksi.
Pri otrocih lahko to še posebej lepo vključimo v trening z zaporedji udarcev, različnimi nalogami, barvami, številkami, ritmom in igrami s pravili.
Otrok se tako uči poslušati, si zapomniti, uporabiti informacijo in se prilagoditi – vse skozi gibanje.
ZAKAJ JE NAMIZNI TENIS TAKO ZANIMIV TUDI ZA DEKLETA?
V PING PONG PLACU si želimo, da bi za mizo stalo še več deklet.
Zakaj?
Ker za dober namizni tenis niso najpomembnejši moč, velikost ali fizična dominanca.
Pomembni so:
tehnika, koordinacija, občutek za žogico, natančnost, taktika, zbranost in sposobnost razmišljanja.
To pomeni, da lahko otrok napreduje zato, ker postaja bolj spreten in bolj pameten igralec, ne samo zato, ker je fizično močnejši.
In prav to je lahko za dekleta zelo privlačno.
Namizni tenis omogoča, da otrok gradi svojo samozavest skozi majhne uspehe:
»Prej tega nisem znala.«
»Zdaj pa znam.«
En uspešen udarec.
Potem dva.
Potem deset.
In kar naenkrat otrok ugotovi, da je sposoben veliko več, kot je mislil.
IN ZA OTROKE?
Pri otrocih je namizni tenis zanimiv še iz enega razloga:
razvoj se dogaja hkrati na več področjih.
Otrok se giblje, koordinira, posluša, opazuje, razmišlja, rešuje probleme, čaka na pravo priložnost in se uči reagirati na napake.
Nekatere raziskave pri otrocih kažejo povezave med daljšim strukturiranim treningom namiznega tenisa ter boljšim reakcijskim časom, koordinacijo oko–roka in nekaterimi merami izvršilnih funkcij. V raziskavi z otroki, starimi 8–14 let, so bili vključeni tako fantje kot dekleta.
Seveda namizni tenis ni čarobna rešitev za vse razvojne izzive.
Je pa zelo bogato okolje za učenje skozi gibanje.
ODRASLI – KDAJ STE NAZADNJE TRENIRALI SVOJE MOŽGANE IN TELO HKRATI?
Odrasli pogosto iščemo šport, ki je dovolj zanimiv, da pri njem vztrajamo.
Namizni tenis ima eno veliko prednost:
igra se nenehno spreminja.
Vsak nasprotnik je drugačen.
Vsaka žogica je nekoliko drugačna.
Vsak trening prinese nov izziv.
Tudi raziskave pri starejših odraslih kažejo, da lahko vadba namiznega tenisa vpliva na nekatere vidike reakcijskega časa, ravnotežja in telesne pripravljenosti.
V šestmesečni raziskavi pri starejših odraslih je bila vadba namiznega tenisa povezana tudi z izboljšanjem nekaterih vidikov izvršilnega funkcioniranja, zlasti pri preklapljanju med nalogami.
NAMIZNI TENIS TUDI V TRETJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU
Z leti želimo ohranjati čim več stvari:
gibljivost, ravnotežje, koordinacijo, odzivnost, samostojnost – in seveda tudi miselno aktivnost.
Prav zaradi kombinacije gibanja in kognitivnega dela je namizni tenis zanimiv tudi na področju zdravega staranja.
Pregledi dosedanjih raziskav kažejo obetavne rezultate pri kognitivnih in motoričnih funkcijah pri starejših ter pri ljudeh z nekaterimi nevrodegenerativnimi boleznimi, vendar je raziskav še vedno premalo za zelo dokončne zaključke.
KAJ PA PARKINSONOVA BOLEZEN?
Morda ste že slišali za uporabo namiznega tenisa pri Parkinsonovi bolezni.
Razlog je precej logičen.
Igra združuje gibanje, ravnotežje, spremljanje žogice, reakcijo, predvidevanje in odločanje.
Raziskave na ljudeh s Parkinsonovo boleznijo so pokazale obetavne rezultate pri nekaterih motoričnih in kognitivnih kazalnikih. Vendar je treba poudariti: namizni tenis ni zdravljenje Parkinsonove bolezni, temveč področje, ki ga raziskujejo kot možno podporno telesno in kognitivno aktivnost.
EN ŠPORT. VEČ GENERACIJ. OGROMNO IZZIVOV.
Morda je prav to tisto, kar nam je pri namiznem tenisu najbolj všeč.
Šestletnik in šestdesetletnik lahko igrata isti šport.
Začetnik in izkušen igralec lahko stojita za isto mizo.
Otrok razvija koordinacijo in se uči razmišljati.
Najstnik izboljšuje reakcijo in taktiko.
Odrasel se razgiba in miselno aktivira.
Starejši ohranja gibanje, ravnotežje in odzivnost.
Vsak ima svoj cilj.
In vsak lahko napreduje.
MOŽGANI NE POTREBUJEJO VEDNO UGANK.
Včasih potrebujejo žogico, lopar in nekoga na drugi strani mize.
Pri PING PONG PLACU zato verjamemo, da namizni tenis ni samo šport.
Je igra, gibanje, druženje, razmišljanje in učenje – za otroke, dekleta, fante, starše, odrasle in starejše.
Namizni tenis za vse generacije.
Igraj. Razmišljaj. Napreduj. Rasti. 🏓🧠
PING PONG PLAC
Jump. Play. Think. Learn. Grow.